Uľiľas pro Čechi, bariľa avri pre Slovačiko, pale daj-dad la hin iransko povodos the anglikaňiko a švedstsko thaňiben. „Me palpeste phenav oj som lumakri thamutňi, vakerel e Nura Jahanpour.

Nura Jahanpour. Foto: archív NJ.

Slovenskú verziu textu nájdete tu.

„Varekana man hin šuňiben, sar te bi o Slovaka pal peskri phuv gondoľinenas bilačhes, len peske andro šero oj lengro štatos nane lačho, a ada hin rosno dikhiben. Andre sako them hin vareso so ode nalačhes džal,“ vakerel e Nura Jahanpour, savi imar dživelas andro buter thema.

Sar čhajori bariľa avri pre Stupava, andro forocis savo nane dur la Bratislavatar. Sar sas bareder chudľa te študinel andre Viedňa the Londinoste, akanake dživel andro foros Kodaň, kaj lakro rom hino sikhľavutno pre univerzita.

E Slovačiko pal lakro dikhiben del le nipen but šajipena, ňikana la nasas problemos te chudel te kerel vareso nevo. „Sar šunav, oj man hin šajutňipen a džanľipen te šigitinel avrenge, ta aver cikňipena man nachoľaren až avka.”

Andre peskri duma vakerel, oj kaj sam, pal lakro,  kijo cudzinca paťivaleder a kaj len paťiv das frimeder;   tiž soske hin lokeder te el cudzincoske sar Romeske.

E duma sas vakerdži andre anglikaňi čhib. O Autoris the respondentos pes dothode, oj andro slovačiko prethoviben peske nadvojinena.

Phen pal tiro, savo hin dživipen pre Slovačiko prekalo nipi save aven andalo aver thema, save pes ade priaven the ade  dživen?

Pal miro hin elšuno oda, či džanes e slovačiko čhib abo na. Te pes sikľaveha te vakerel andre slovačiko čhib, dodžaneha pes but palo soduj lumi. 

Propriklad, me bi somas andre pozicija, oj bi nadžanavas e slovačiko čhib. Phiravas andre maškarthamutňi sikhľarďi. O Slovačika študenta pes ode thode andre jekh grupa, a sar dikhle oj the medžanav e slovačiko čhib, sas len kijama pašeder. Nasas man soča ňisavo akcentos, a ada mange igen šigitindžas. 

Te pes phučes pre sakoďiveskre situaciji, hin man bacht, oj prindžarav sar ade hin. Hin man ade ľikerduno bešiben a anglunestar keravas buťi pro forotuno kher andre Petržalka, kaj igen but pes phučerkavavas. No hin the čačipen, oj o manuš savo avla andale cudzina, ajso federipen les naela. 

Prekal miro hin, oj elšuno hiňi e čhib the o nipi save hine pašaltute.  Adadživese pes del savo te prethovel the prekalo google, no načirla ajse šajipena varekana nasas. Propriklad, miri terneder pheň slovačikones nadžanel te vakerel a bares pre late dičhol, oj našči pherel upreder peskre šajipena sar te šigitinel peskra komunitate avka, sar bi oj korkori kamelas. 

Sar oda, oj vakreres slovačika a e terneder tripheň na?

Soduj prhirahas pre maškrothamumutňi sihhľaďi, the vašoda bo amara trita phuredera pheňa šikaninanes a denas palate nalačhi duma – gondoľinenas peske oj huňi romaňi  

Me slovačiko čhib sikhľiľom pre uľica. Propriklad, sar džavas te kerel varesavo projektos le romenca, ta sas mange musaj lenca pes dovakerel abndre slovačiko čhib. Ternederake pheňake burterval kerahas translancia.

Amen sas andre amaro dživipen igen but amale, save sas andalo aver thana a denas amenca duma andre anglikaňiko čhib, vašoda e terneder pheň nasikľiľas lačhes e slovačiko čhib. Proagor the te phirelas pes te sikhľol te bašavel, ta arakhľam sikhľaďes savo tiž vakerel anglikaňiko.

Te džanes e čhib, ta ada hin igen baro prekal tiro dživipen andre phuv kaj džives.

Pre aver sera, me pes chudľom te arakherkel buteder le nipenca andalo slovačiko komunita.  Te džas Stupavate sar čhavoro andre skľepa a sal sikra kaleder sar me, e Stupava hin cikno forocis kaj le nipen hin varesave, dikhen pre tute či nadžas te čorel.  

No sar des duma angľikanes abo lačhes vakeres slovačikanes bijo dijalektos, o nipi tut chuden feder te priel. Te džanes e čhib ada hin igen baro avripen. 

Gondoľines peske oj pre Slovačiko hin feder le manušeske savo hino cudzincos sar oleske ko hin Rom?

Definitovnes! Vašoda oj sal avra phuvatar, sal interesantno a „exoticko” a nene len tuha bilačhe predsudki. 

Leperehas, oj prekale romaňi komunita keres varesave projekta. 

Bešas pašes pašo Zohoris a te amen hin vacht (časos), phiras ode andre škola te kerel varesave projekti. Sikhľaras le čhavoren kijo moldaja, šigitinas lenge pes upretebararel a varekana keras lenca o domaca ulohi.  

But Roma, buterde lendar o daja-dada keren buči, a dživen pro banskobistricko sidliskos  Sasova. The ode phirehas prekalo sombat the kurko palo čhavore te kerel projekti.

Te šigitinel le Romenge hin prekalo nipi andalo aver phuva baro šajutňipen. Te dičhos podobnones sar on, gondoľinen peske oj lenge feder achaľos. Dikhen pre tute avka, oj peske phenen oj sal tiž kalo sar on,  ta hin tut ajso isto predžidžipľen, šunen pes paštumende buter bezpečnones. 

Buterval man len, sar tebi uľomas jekh lendar, the prekal oda oj me džanav buter čhiba a hin man tiž aver šajipena the možnosca. 

Akanake študines andro Cambridge. Gondiľines peske oj sar agorisaľujeha o sikhľaviben, aveha pale pre Slovačiko abo tut dikhes oj imar ačheha andre cudzina? 

Andre Britanija pes čačeste nadikhav, hin ode but prekvalifikovana nipi pro thana, save pre kalende nane thode. Talam avava varekhaj andre Europa. 

Pal oda sar agosariľuľiľom o magistresko študujum avľom pro berš pro Slovačiko. Chudľom mira dajaha (Venus Jahanpour, pozn.) te kerel pro buter projekta, nasigeder keravas buťi pro forotuno kher. La dajaha-dadeha pre ada dikhahas oj ada hin lačhi veca, bo avka šaj šigitinas la komunitate. 

Nura Jahanpour. Foto: archív NJ.

Akana som pro doktoransko šdudijum. No the prekal oda oj som andre Britanija, dživav paše čechiko the slovačiko. A vaš oda oj džanav te del duma slovačikones, len man, oj som jekh lendar. No hin interesantno, oj sar avav pre Slovačiko, ta imar „jekhvareste“ nasom jekh lendar.  

Pametinav peske pro jekh bučakro vakeriben jekha goraha. Sar avľa andale kalncelaria avri, phučľas pro pre mande, oj kaj arakhle ajses kalojakhres ekzotos. Gondoľindžom peske, ta paľikerav tumenge šukares, me ade dživav calo miro dživipen.

The prekal ada peske gondoľinav, oj pre Slovačiko hin but šajutňipena. 

Pročačes? 

Talam na, te aves ade anglo oda oj but te zarodes a te othoves love. No te hin tut but džanľipena andale cudzina a mek kijo oda des duma slovačikones, phuterna pes tuke but vudara.  

E Slovačiko hiňi relativnones cikňori phuv, te aveha ade tituloha andale lačhi univerzita a vakeres anglikaňika, duminav peske, oj chudeha deňipen pre buťi, savi andre cudzina bi nachudľalas.

Sar šunav andre peste, oj hin man šajipen te  šigitinel avrenge, aver cikňuvibena man navirušinen.

Mek jekh priklados: navakerav slovačiko spisovnones, e gramatika nadžanav. No sar keravas prekalo forotuno kher, ňiko mange šoha naphendža,  oj te sikhľuvav e gramatika abo oj feder te ľirinav o maili.  

Nadžanav, či ada hin ča andre amari fameľija, no la buťaha man pre Slovačiko hin lačhe ačhipena. 

Čačeste tuke gondoľines, oj šaj ade keres so ča kames?

Duminav peske, oj te kames peske pre Slovačiko te zathovel „jekhetaňiben-združenje“ abo te kerel andre varesavo projektos, hin ada pro čačeste loko.  

Me prekal peskri  daj-dad  (saven hin avri phirdži bazutňi sikhľaďi – pozn.) kerav kharar kamav a kana kamav. Ňikda man nasas pharipen te kerel vareso nevo. Nadžanav sar aleha hin andro aver thana – oblasca. 

No te kames te zathovel vareso andre Bari Britanija, hin ada phareder. No šaj el, oj pre ada avka ča prekal oda, oj e Slovačiko prindžarav feder. . 

Hino interesatnno, oj ada avka dikhes. But terne nipi amenge odžan pro univerziti andre cudzina a buterval imar naaven pale pre Slovačiko.

He, pre ada pes phanden buter veca. Propriklad, me som tipos, saves hin buterval dukhi-urazi.  Pametinav peske, sar somas jekhvar andre špitaľa pro Kramara. Tebi nauľomas manuš, savo pes nadaral te phučel, uľahas bi man problemos.  

Prindžarav buter romane fameľiji, save naphiren kijo zubaris, ča vaš oda oj len hin nalačhe ačhibena aleha a daran pes avke te vakerel le doktoriha. No ada hin avkes, sar the le sikhľavibnaskeha sistemoha pre Slovačiko.  

Andre Slovačike hakaja – legislativa hin phendo, savo uprebuchľariben kamel te el le čhavores. No andre škola chudeha sikhľades – sikhľada, savenca pes naden o hakaja te garantinel andro čhavengro sikhľaviben.

Phenav aver priklados: načirla geľom romeste. Miro rom hino Slovakos, savo nakamel te avel pale pre Slovačiko. Študinel andre Dansko a kerel le lovenca. Te ode agľusares averthamutňi univerzita, savi hiňi lačhi a prindžardži, chudeha takoj sar aglusariľal e sikhľaďi buťi.  

Sar o rom načirla peske obdikhelas buťi pre Slovačiko, kamenas lestar penda bučakre džanľipena, oj te vakerel trine čhibenca a igerinenas les te počinel duvar frimeder love, sar chudel  akana. La  Bratislavatar ačhol maj metropola a pro dživipen igen kuč, musaj ade nasigeder vareso te el, oj amen oda te cirdel pale.

So bi uľahas prekalo nipi andale cudzina interesantno, oj bi kamenas ade te dživel? Soha bi e Slovačiko bi uľahas atraktivno a interesantno?

Andre sako phuv, kaj dživavas sas cikne dijasposri andro komuniti, save ľikereneas jekhetanes – ajso šuňiben oj hine khere. Me sar manuš, savo bariľa avri pre Slovačiko, nakampel mange ada te šunel.  

Pal e daj – denašľakri, man hin švedsko thaňipen, palo dad savo bariľa avri andre Britanija man hin bristko thaňiben. No miro naciakro phuv hino o Iran, som Iranka, savi uľiľas pre Čechiko phuv.  

Hin man amala, save peske leperen peskro kheratuno dživipen le lačheha chavibnaha „curri“. Te len nane than, kaj peske ada chaben te tavel abo te len nane oda so džal pro tavišagos a našči peske ada the cinen, chibaľinel lenge ajso leperašišagos. 

Nura Jahanpour. Foto: archív NJ.

The pre Slovačiko imar aven avri buter thana, save hin interesantna prekalo cudzinca, pro priklad phenav indicko supermarkatos pro Rajčansko mitos. Ala nipi roden „peskre“ skľepi abo chavibnaskere khera, kaj šaj pes šunen sikra khere a šaj ode le manušanca vakeren peskra čhibaha.  

Ajse jekhetaňibena prekalmande šigitinen la komunitate. Propriklad, me akana dživav andre Kodaňa, a načirla mangľom le amales, oj mange te anel tatarsko omačka. Abo andro centros Londinoste hin poľčiko skľepa, kaj hin chavibena sar e kofola. 

Ada hin talam the čudno, ale kada hin prekal miro hin veci, save tumenge šigitinen pes te šunel komfortnones. Ta te pre Slovačiko aven o nipi andale cudzina, roden peske amalen andale peskri kultura. Anglunestar kampel lenge varesavi komunita.  

Pre peste arakhľom, oj pre Slovačiko man interesinel, te džanav vareso te ade čerinel. Te šunav andre peste oj man hin šajipena a džanľipena te šigitinel avrenge.  

Starčinel ada pro profesijonalno buchľaripen le nipenge andale cudzina, pal savo vakerahas?  

Mange pes zdel oj uľahas bi mange  lačho te džal pale, vašoda oj man hin phundrade buter šajutňipena, so te kerel ade a pre save projekta te kerel buči. A gondoľinav peske oj pre Slovačiko o nipi kamen te šigitinel.

Džanav oj ade hin predsudki pro cudzinca, no  sar o Slovaka osobnones sprindžaren le cudzincen, ta hine imar phundradeder kija lende. Ta vašoda ade hin vareso, so tut interesinel te avel pale. Abo ada oj o cudzinca kamen te avel ade te dživel.  

A gondoľinav peske, oj the but kerel oda savo imidžos hin la phuva.  

Sar gondoľines? 

Pametinav peske sar o migranta predžanas prekale Ungriko a Rakušiko. Geľam akor te šigitinel pre hraňica.  Sar lenca vakerahas, ta phenenas oj kamen te džal andre Rakusko abo andre Ňemciko – pro Slovačiko nakamelas te džal ňiko. 

Andro Dansko dikľom, oj savore peske gondoľinen, oj avľom andale Rusiko abo andale aver vichodno than. Pale Slovačiko džanen, no andre lengro dikhiben hin e Slovačiko sar phuv andro vichodno blokos. No e Slovačiko adadžives hiňi imar varekhaj avrether sar anglo biš berša. 

Sar dživavas andre Britania, nasas mange pre dzeka e doprava ode, savi la Bratilavaha pes nadel te thovel pro jekh than. Bratislavate pes e forotuňi the maškrothamutňi doprava phirel provacht – pročasos. 

Andro londín hin metro, savo phirel igen buterval a aňi nadžanes kana kamel te avel a kana na, no sar džas avri andalo centrum, ada hin imar katastrofa. 

Klavíristka Nura Jahanpour. Foto: archív NJ.

A paľis  varekana man hin šuňiben andre peste, oj sar tebi o Slovaka peske pal pekri phuv gondoľinenas oj nane lačhi a oj našigitinel, len peske andro šero oj lengro štatos nane lačho, a ada hin rosno dikhiben. Andre sako them hin vareso so ode nalačhes džal,“ . Propriklad: andre Dansko te vičhineha le doktoriske, phenela tumenge o hangos oj te kikiden „9“ te kamen te vakerel anglikanes, a sar la kikides, ta dureder tumenca vakeren andre daňiko čhib.  

Sar avav pale pro Slovačiko andale cudzina, ešebnones pes šunav nalačhes. O nipi pes varekana ľikeren avka, oj sar lendar vareso phučes, ta sar tebi len otravindžalas aleha. 

On korkore hine zviknuta oj so sar ade džal, aver nipos sar avel, naprindžarel so ade a sar phirel. Varekana bi kampelas oj o nipi dikhen pre oda sar cudza manuša pes šunen andre nevi phuv.  

Džanes tuke te predstavinel, oj bi avlehas ade o nipi andale Dansko te dživel?

O Škandinavca peskre dživipnaha hine igen spokojna andre peskre phuva, no dzanav peske te predstavinel propriklad le Briten. Le sikhľarden andre Anglikaňiko nane lačho than, prindžarav len buter. Zaroden sikrica buter sar ke amende, no sar rachines so kampel tuke pro dživipen, ta nane ada ajso lačho.  Hin ade biligvalna školi, ta ode len me dikhľomas.

E Kodaň The Amsterdam dičhon atraktovnes, no ke amende chudena viplata, savatar peske the othoven love. E Slovačiko pes musaj te identifikinel savoreha so la hin lačho, a so ade o dživipen lačho anel. 

Nadžanav te phenel oj so, no istones hin the oda o kaj tumari phuv hiňi thodži andre Europa, hin ade šukar veša, paňa. Me sar problemos ade dikhav o oficijalna proceduri.

Tebi aviľahas varesavo miro amalos pre Slovačiko, šunavas bi andre peste oj leske kampel te šigitinel te phirel palo savore urada, bo da procesis bi len takoj odradzindžahas. E Cudzinecko policija hino aver vakeriben. 

Te aves te kerel ade buči, tiž hin ade bare problemi la birokracijaha. Kampel te lokorel o procesa, anglune informaciji palo foros the dživipen andre leste.

Nura Jahanpour Uľiľas pro Čehi, bariľa avri pre Slovačiko. Thamutneho hiňi andalo Iran, pale daj-dad la hin britsko the švédske thanutňipen. Trin berš študinelas andre Viedňa pro klaviris. Sar študinelas, avľa pre oda oj savi zor hin sikhľaviben savo čerinel nipen. Adadžive peske kerel doktoratos andale pedagogika pre Univerzita andro Cambridge. Pre Slovensko la hin dureder phandľipen. Rado bašavel pro klaviris a hiňi lošaďi, oj šaj šigitinel la komunitate, adre savi dživel. Twitter Nura_Jhn

Odoberajte články emailom