Slovenskú verziu textu si môžete prečítať tu.

Monitorinen o šarlaňika webi, den te džanel palo konšpiratora a načirla chudle te rozphenel o diliňipena, save phiren pro internetos palo Roma.

„Le mitenge palo Roma pačan the o nipi, save aver dezinfomaciji peske nadomuken ,“ del duma e Barbora Jamrišková, analitička andalo portal Infosecurity.sk. Andro vakeriben pes dogenena:

• save nekbuter miti hin palo Roma,
• ko, a soske len rozľiďarel,
• so hin jekhetano andre savore dezinformaciji,
• sar reaginen o nipi, te pes dodžanen, oj hine došale (oj pes miľinenas)
• a sar te del duma le manušeha, savo rozľiďal diliňipena

O Portalos Infosecuriti buterval kerel dezinformacijenca, save pes arakhen andro bidarangutňipenakre (bezpečnostna) temi. Soske chudľam te rozphenavel o miti palo Roma?

Andre amaro pherďipen (obsahos)  hin buteder bidarangutňipenakre temi, no kamas te otkerel the aver temi, save hine perdal amaro jekhetaňiben igen kample.

Bazutno dovodos sas, oj sar te rozmarel o miti, pre Slovačiko pes igen frima  del duma pal ada.  A amari ľahostajnosca mek pridel oleske, oj buter miti pes ade rozľiďan but dešuberša.

Vašoda kamľam le genutnenge (čitaľenge) te podel čačipen the o štatistiki, oj te sikavas, kaj varesave veci nane avka, sar on peske gondoľinenas.

Aver dovodos, soske andre adi  tematikaha chudľam te kerel sas, oj načačune informaciji, buterval ačhen pes varesoha, so rozľidžal nanavidzišagos palo džene andale romane komuniti  – andro „online“ the „offline“ than. A ada amen andro amaro jekhetaňiben rozmarel.

Save nekbuter miti palo Roma dikhen andro manušengro (verejno) sektoris?

Buterval pes arakhas la vorbaha: „Me na som rasistas, no narado dikhav olen so pes naprisposobinen”. Metaforikones phendo, oj ada hin ajsi phundradži brana kijo aver miti.  

Maškro nekbuterdo hino o mitos, oj le Romen pre Slovačiko hin varesave lovengre vihoda, save la majorita nane.

Ačhavas pes paš e leste. Savo hin čačipen?  

Visardo hin ada, o romane kominiti buterval dživen andro baro čoripen, pal o savo peske aňi nadžanas te kerel peskro dikhiben. Bipaňeskro, bi elekrtika abo aver veci, save perdal amende hino bizo.

Avas kije amare miti.

Jekheskro mitos hin oda, saveha pes phenel, oj pre Slovačiko o sicijalki kiden šerales (hlavnones) o Roma. Ada tiž nane čačipen. Nekbareder grupa, savi kidel ala davki hine o jekdženengre abo dujdženengre rom-romňi jekheha až štare čhavenca.

Rado bi leperďomas mek aver mitos, oj le Romen hin but čhave vašoda, oj pes te dochuden kijo barvaľipen. Le Romen hin buter čhavore vašoda oj te chuden buter love – socijalki.

Ada tiž nabešel, vašoda oj andre hmotno nudza pes palo štarto čhavoro o love uprevazden ča penda eurenci. Šaj phenas, oj e fameľija sava hin panč čhave chudel stejna davki sar e fameľija dešenca čhavenca.

Igen butervalo mitos hin, oj o Roma hine mentalones mukle palal. Ada vakariben hin anglo oda, bo but romane čhavore phiren andro špecijalna sikhľaďa (školi). Ada tiž nane čačipen.   

But inštuciji the viskuma arakhle avri, oj ala čhavore hine thode andro špecijalna sikhľaďa ijabavalom, bo nane ke lende o mentalno musarďipen. Andro špecijalna sikhľaďa hine bičhade anglo aver aspekta. Palo varesave viskuma,  šaj pes phenel oj ä džal pal e rasovo segregacija abo problemos la čhibaha.

So za nipi abo grupi rozľidžan ajse dezinformaciji?

Buterval hine oda hine o politika. Šaj  phenas oj o Kotlebovci rozľidžankernas o čitros, oj o Roma save nakeren Buťa, chuden buter love čhoneste sar o gorengre fameľiji, save keren buťa.

Adi sera narozľidžal ča dezinformaciji, no the nanavidzišagos. Le Romen vičhinel, oj hine „parazita”.

Lakre džene pes mukle andre verejno kampaňa, andre savi phirenas andro romane osadi te kerel le romenca „žužipen“. Kadi taktika sas zathodži pre oda, oj le nipen ešebnones choľaren le ciganšagoha a paľi pes thovenas andre oda, kaj on avle le nipenge te šigitinel la situacijaha.

Lengri sera andro voľbi sas bachtales zvoľimen andro regijona, kaj hine romane osadi. Pročačipen, nane on jekhune. Politika, save rozľidžan ajse dezinforamciji,  ajse politika hin buter ke amende.

Ko mek rozľidžal ajse dezinfornaciji palo Roma?

Aver grupa hine o „alternativna“ respektivones o dezinformačna medija. Ajse hin but. Šaj leperas o Magazin1 abo o webos Prehľad správ – Predikhle nevipena. Kampel the phenel, oj varesa alendar „alternativnendar“ medijendar hine spandhle le politikenca, pal e save vakeravas anglunestar.

Proagror. O dezinformaciji rozľidžan the o jekhedženutne, save nane maškro manuša prindžarde.  Kampel te rozprindžarel maškro oda, oj ko avrikerel (tvorinel) e dezinformacija a ko „ča“ zdeľinen.

Ola pro agor so zdeľinen,  buterval nadžanen, či e informacija hiňi čačuňi abo na. Len adi informacija ča choľarďa a dine la te zďeľinel dureder. Ačhen pes jažurenge (obeťa) olenge, ko o dezinformaciji rozľidžal mirindones (varekhaj aleha mirinen – cjelene).

Hin le nipen, save rozľidžan o miti palo Roma vareso jekhetano kolenca, save rozľidžan the aver dezinfomacijakre miti, šaj phenas pal e vakcinácija? 

He, buterval ala dezinformaciji rozľidžan ola stejna aktera – šaj leperas imar le leperden politiken abo o alternativna mediji. So hin igen butbaro, oj le mitenge pal o Roma pačan the nipi, save aver dezinformaciji peske nadomuken. Aleha pes andro miro pašiben arakhav the me.

Soha peske pre ada odphenen?

Odphenav peske pre ada oleha, oj o miti palo Roma ade hine imar but bari vacht (baro časos) a te pes but ada furtom opakinel, o nipi aleske pačan sar faktoske. Nagondoľinen pal oda, či hin ada čačipen abo na.

Soske o miti palo Roma maškro manušengro than pes avka but ľikeren, the prekal oda oj sas visarde avri?

Ada hino muklo buterenca faktorenca. Nekbareder pričina kaleske, soske o nipi pačan le mitenge palo Roma, hine o predsudki a the o rasizmus. Ada šaj el goďakero abo nagoďakero (uvedomelo abo na uvedomelo) – leperas e vorba: „Na som rasistas, no“.

Sar nipi nakamas te prilel o predsudki a keras lender baro daripen, no ada hin rosno. Sigeder kampľahas bi amenge len te prilel a te chudel lenca te kerel buťi, oj te džanas len pester te odčhivel abo len te ovladinel.  

A so buter, o temi, save hine palo romane komuniti, hine bares kompleksna a phare pro achaľišagos. But nipi nakamen aleske te del peskri vacht a energija, vašoda oj savoro hino bares prephandlo. Pre aver sera o miti den loka skeribena the odphendľipena – vašoda hine atraktivneder.

Dureder, pro but veci pes dikhas prekale mek peskri perspektiva. Phenas peske, oj te džanas amen zarodel love, soske nadžanen  peske te zarodel aver džene. Nakamas te achaľol, oj varesaven dženen amender, nane stejno štarovaco linija a stejna šajutňipena.

Mek bi leperdžomas jekh dovodos, soske ke amende pes ľikeren o miti, oda hine o medija – the ola savenge pačas.  O medija pes igen but priden pre oda, savo čitros (obrazos) adaj amen hin pal o Roma.

Kanastar pametinav, o nevipnara publikinen buterval informaciji pal o negativna situaciji, save hine sphandle vareve nipenca andalo romane komuniti.

Pro agor kampel te leperel le politiken. Lenge pes dinavelas (veňinelas) jekh viskumos, savo peske predikhavas. O nipi pes buterval prithoven kijo phenľipena so phenen o politika, save hine kijo Roma negativna.

Kana aven avri o miti palo Roma nekbuter? Kaj le nipenge tromal nekbuter te merkinel.

Andro Infosecuriti džanas nekbuter te odsledinel pro socijalna khuďa (sieťa). Buterval o načačune informaciji hine pro oficijalna seri (stranki) andralo alternitva medija, save pes paľi zďeľinen pro Facebookos. Kade hin nekbuter dine avri  „diľiňipena“.

Špecijalnones leperďomas the o komentara pro socijalna khuďa, kaj o dezinformaciji ľirinen but nipi, save lenge pačan a hine goďaha ode, oj oda čačipen.

Natromal le predsudkendar te kerel daraľipen, sigeder len kampel te prilel a te kerel lenca buťi, oj len pester te odčhivas.

Buterval pes ačhol, oj vareso – the pačando – medios publikinel objektivno informacija, savi nane ňisar zabarvimen a kija ňisoste na ispidel. No ada hino sphadlo le manušaha, savo hino andale romaňi komunita.

A telo thoduno takoj aven avri but nanavidzine, načačune komentara sar, le Romen hin pale federipen.

Hine o dezinformaciji pal o Roma andre varesoste kvalitativnones aver, sar aver tipi hoaksen, savenca keren?

Phnedžomas bi, oj savore dezinformaciji hine zathode pro stejna principa. Hine mirimen pre emočno nipengro šuňuben – šaj phenas oj the oleha, oj hino ade dikhlo pro love. Andro manuš aleha barol e choľi a vašoda buter pačal lenge.  Kotor le dezinformacijendar pal o Roma mirinel kijo oda oj te daran le avrunestar the le naprindžaripnastar. 

Dezinformacija šaj el the pačivaľi informacija, savi hiňi zmanipuľimen. Pale šaj phenas: andale reportaža andalo pačando medijos pes cirdela avri andalo kontekstos jekh vorba (veta). Oda hin ajse elšune principi, save hine stejna.  

Hin vachtune kotora, kana dikhen buter a varekana frimeder dezinfiormaciji pal o Roma?

Na, nane ada pravidlos, no aňi nasam prekvapimen, oj nacijakre pharipena pre Slovačiko hine radodikhle anglo voľbi.  Varesave politicka seri pre ada zathoven peskre kampaňa a buterval aleha džan upre. 

But dezinformaciji pes chudle te rozľidžal sar mek ča e pandemija doavelas. Zašundžom jekh, pal savi o Roma chudle ijaba chaben, draba (ljeki) či paľenka. Ada sas andro vacht, kana pes zaphandle andre karantena buter romane osadi. Palo oda, oj sas o Roma andre karantena a buterval ijabavalom buter sar čhon, pes o informaciji narozľidžanas.

Oda sar buchľarondes a kecivar pes andro vacht rozľidžan o dezinformaciji  šaj el oleha či hin voľbi abo save hin avrune situaciji.

Rozdemaren chocsave dezinformaciji pal o Roma. Džal tumenge len feder te rozmarel, sar ola aver?

Oda hin pharo phučipen, bo ada nadžanas te zmerinel. Te publikinas vareso geňiben, nadžanas sar o nipi ada geňipen prilen a či peske ile verso olestar. 

Miri hipoteza hin,  oj feder pes amenge ada nadel te kerel. O miti pal o Roma pes ade igen but berša a but rozľidžan. Nadel pes te phenel, oj manuš čerinla peskero gondoľipen palo Roma ča prekal oda, oj pregenďa jekh, duj ľiripena,  ada hin pharo te phenel oj he.

Pačav, oj pes arakhle genutne, savenge amare ľiripena vareso dine a dodžanle pes vareso, so anglunes nadžanenas.

Pre oda, oj o nipi te čerinen peskro dikhiben pre veca, kampel oj palo čačipen pes te ľirinel buter a analo buter zdroji.

Savi hin tipicko le nipengero reagišagos, sar len phenen, oj džanľindos abo nadžanľindos rozľidžan o dezinformaciji – šaj phenas pal o Roma?

Ada hin igen idividualno, džal pal oda, ko hin oda manuš a save informaciji les hin.  Te  oda hin manuš, saves hin dikhiben pal o Roma zathodo pro dezinformaciji, ajseha manušeha hin phares te del duma a te prekerel leskro dikhiben.

Ada nane ajso, oj pes te nadelas le manušes te prevakerel, no kampľahas bi amenge buter vacht the zor. The vašoda, oj but nipi peske nakamen te primukel, oj pes miľinenas. Buterval pes ačholas oj ajse vakeribena agorisaľile halasišagoha a ňikhaj nadžanas .

No a paľi hin nipi, save kamen te prindžarel o čačipen, ča nadžanenas, oj varesavi dezinformacija nane čačuňi. Ačhiľas pes mange, oj te varesave manušeske ada phenďom, ta sas rado a paľikerďa mange.

So tumen, sar profesijonalis, savo zorales rozmarel o dezinformaciji phenďanas avre dženeske (te del len goďi): sar hin lačhes te del duma le nipenca, save vakeren diliňipena?  

Le dezinformacijenca kerav but buťi, no andre ada mek nasom nekfeder (asaben). No avka sar the andro avruno,  the ade kampel te del paťiv a empatija.

Hin bari chiba, te pro manuš savo rozľidžal o dezinformaciji chudena te viskinel abo lestar asan, paľi chudel the ov pretumende chučkerel.

Andro vakeriben le nipenca, save rozľiďan dezinformaciji kampel te el paťivakro the empaticko.  Jekhuňi technika, sar te del duma ajsenca nipenca, hint e šigitinel lenge oj te arakhen o čačipen korkore  – oleha oj phučkeren lestar. Ade musaj o phučipena avka te kidel avri, oj lenca pre leste te na chučen avri, oj te na aven sugestivna aňi asandune.

Te o manuš avla korkoro pre oda, oj nasas les čačipen, hin bareder šanca oj čerinela peskro dikhiben.

Perdal tumaro, kerel o štatos dos prekal oda, oj pes sistemovo te marel le dezinfirmacijenca?

Kaleha phučibnaha peske den buťi buter odbornika. Nekcharneder odpheňiben hin, oj nakerel dos. Te kerďahas, ta aňi Infosecuriti bi nauľahas, a nemušinďam ade akana te bešel. No andro agorutno vacht o inštituciji chuden te džal lačheha dromeha.

Pašo dezinformaciji, save hine palo Roma, ada hin phareder, bo ada hin haňipenengri kereka (začarovano kruhos)  Igen but Roma pro Slovačiko ďživen andro baro čoripen a nalačhi situacija, no na vašoda, oj korkore peske ada keren.

O štatos andre peskri buťi tele perel andre oda, oj but romane komuniti dživen andre generačno čoripen, andal savi hin cikňi šanca te džal avri.  Kada čoripen džal kijo pharipen – problema sar peske te arakhel buťi, baro ločiben, e kriminalita a igen but aver avripena.

Kada le gorenge marel andro jakha a paľis hin len pro Roma nalačho dikhiben a aleha igen sigo pačan le dezinformacijenge. A te lenge pačan, aleha barol the nanavidzišagos kijo Roma, so doavel kijo oda, oj pro butere kamle arakhibenen (opatrenja)  nane le Jekhetaňibeskri – gorengri podpora.

Miri hipoteza hin, oj te o štatos peračhola te skerel ča bilačhipena (dosledki) andre adi situacija a chudela te kerel pašalo pričini, o miti palo romane komuniti pes rozľidžarena frimeder a ele aver dikhiben pro Roma.

E Barbora Jamrišková Research fellow andro projektos infosecurity.sk a sikhľuvňi pre Univerzita Mateja Bela andre Bansko Bystrica – aprobacija Maškarothamutne cirdľipena (vzťahi). Interesinel pes pal e politika, pal o arakhiben manušengre čačipna, americko diplomacija a pal o Pašutno vichodos.